Tehnično potapljanje

Tehnično potapljanje je v svetu vse bolj priljubljen način potapljanja. S postavitvijo standardov tečajev tehničnega potapljanja (večja varnost), večje dostopnosti in zanesljivosti opreme za tehnično potapljanje je tehnično potapljanje postalo dosegljivo večjemu krogu potapljačev. Predvsem pa je v zadnjih desetih letih prišlo do miselnega preskoka v miselnosti potapljačev - petnajst let in več nazaj ni nihče vedel za tehnično potapljanje, a se je vseeno določeno število potapljačev potapljalo bistveno globje od 40 metrov. Posledice takšnega potapljanja so bile pogoste potapljaške nesreče in kar nekaj smrtnih žrtev med potapljači. Tudi slovenskimi.


Tehnično potapljanje nam omogoča, da se lahko ob primerni usposobljenosti in s primerno opremo za tehnično potapljanje potapljamo relativno varno tudi na večjih globinah (več kot 40 metrov), v podvodnih jamah in raziskujemo notranjosti potopljenih ladij. 
 

V osnovi pod tehnično potapljanje spada:

  • potapljanje globlje od 40 metrov
  • vsako dekompresijsko potapljanje
  • potapljanje s posebnimi plinskimi mešanicami
  • potapljanje z ˝rebreatherji˝


Ne glede na šolo tehničnega potapljanja imamo tudi pri usposabljanju tehničnih potapljačev več stopenj. Na prvi stopnji se tečajniki učijo tehnik dekompresijskega potapljanja, ponavadi z uporabo dodatne jeklenke, ki jo imajo pritrjeno na boku. Po domače ji pravimo ˝stage˝, kar sicer ni pravilen izraz, a je najbolj razširjen. V tej jeklenki je nitrox, ki zaradi večje vsebnosti kisika potapljaču skrajša čas dekompresije. Če bi potapljač delal dekompresijo z zrakom, bi le-ta trajala dlje. Večina  tehničnih potapljačev pri tem uporablja standardizirano mešanico, v kateri je 50% kisika (EAN 50, NX50). Za potop in vrnitev do globine 21 metrov imajo potapljači v glavni jeklenki zrak ali ustrezen nitrox. Pri tem se že uporablja drugačna konfiguracija potapljaške opreme (na primer glavni regulator na 150 cm ali 210 cm) dolgi nizkotlačni cevi, dodaten vir pa se z elastiko namesti okoli vratu).

Pri nadaljevalnih tehničnih tečajih se tečajniki nato seznanijo z uporabo in postopki v sili pri uporabi dvojnih jeklenk. Večinoma gre za 2 x 12L jeklenke, ki so med seboj povezane, a imajo vseeno ventil, s katerim je v primeru okvare mogoče preprečiti pretakanje plina med jeklenkama (MANIFOLD). Usposabljanje se nadaljuje z uporabo plinske mešanice trimix. Gre za mešanico kisika, helija in dušika. S tem ko del dušika nadomestimo s helijem, preprečimo narkotično delovanje dušika na večjih globinah. Pri tem ponavadi za dekompresijo uporabljamo že vsaj dve dodatni jeklenki (eno s čistim kisikom za dekompresijski postanek na 6 metrov in drugo za dvig in vmesno dekompresijo od 21 metrov do 6 metrov). Ker imajo v glavni jeklenki trimix, imajo ponavadi na kompenzatorju pritrjeno še dodatno jeklenko (1L ali 2L) z argonom, ki je bistveno boljši izolator kot helij, za polnjenje suhe obleke.

Posebna usposabljanja so potrebna za potapljanje v podvodnih jamah in v notranjosti razbitin. Udeleženci se na teh tečajih učijo tehnik polaganja vrvice, plavanja s tipanjem (v primeru izredno slabe vidljivosti) in postopkov v sili. Ravno tako kot že pri začetnih tehničnih potapljaških tečajih se tu učijo in vadijo postopke v sili in preizkusijo vse možne scenarije težav pod vodo. 

Rebreatherji nam omogočajo bistveno daljše zadrževanje pod vodo z izredno majhno porabo plinov. Plin, ki ga izdihnemo, ne izdihnemo v okolico (kot pri aparatih na odprti krog), ampak gre zrak čez filtre, kjer se avtomatsko odstrani ogljikov dioksid, doda kisik in druge pline po potrebi. Potapljač to mešanico ponovno vdihne. Na ta način lahko potapljači ob bistveno manjši teži in ob manjšem številu jeklenk pod vodo preživijo bistveno dlje časa kot s klasičnim sistemom na odprti krog. Večjo dostopnost ovira visoka cena in zahtevno vzdrževanje.

Ne glede na vrsto tehničnega potapljanja se moramo zavedati, da je tehnično potapljanje bistveno bolj zahtevno od rekreativnega potapljanja in potencialno nevarno. Tudi potapljaška oprema je bistveno dražja (potrebujemo več regulatorjev, jeklenk, dodatne opreme), polnjenje jeklenk pa je zaradi uporabe žlahtnih plinov bistveno dražje kot pri potapljanju z zrakom. Tudi potapljaški centri pogosto zaračunajo potop bistveno dražje.


Opomba: standardi šol tehničnega potapljanja se med seboj razlikujejo in ni nujno, da ves naš opis ustreza vsem šolam!

--------------------------------------------
POTAPLJAŠKO ZAVAROVANJE:

Aquamed potapljasko zavarovanje

 


-------------------------------------------- 

PADI InstruFtr10 473x104

www.thinkseascape.com

Piškotke uporabljamo, da bi vam omogočili nemoteno in prijetno uporabniško izkušnjo.Z nadaljnjo uporabo te spletne strani se strinjate z našo politiko piškotkov. Če želite izvedeti več o piškotkih, ter kako jih pobrisati, obiščite stran o zasebnosti.

  Sprejemam piškotke na tej strani.
EU Cookie Directive Module Information